Kako otrokom nuditi spolno vzgojo?
ALISON KOGOJ
Spolna vzgoja je ključni del odraščanja in pomembno je, da so tako deklice kot dečki ustrezno podučeni o telesnih spremembah, čustvenem razvoju in odnosih, saj jim to omogoča zdravo in samozavestno odraščanje. Starši igrajo ključno vlogo pri podajanju teh informacij na primeren in razumljiv način.
Kdaj začeti s spolno vzgojo?
Spolna vzgoja se začne veliko prej, kot si mnogi predstavljajo. Že od najzgodnejših let naprej otroci opazujejo svet okoli sebe in se učijo o svojem telesu. Pomembno je, da pogovor prilagodite starosti otrok in njihovi zmožnosti razumevanja. Za otroke med tretjim in petim letom starosti so primerne osnovne informacije o delih telesa in njihovih funkcijah, pri čemer uporabljamo pravilna poimenovanja – vulva, penis. Ko otroci dosežejo starost med šestim in osmim letom, lahko začnemo preprosto razlagati osnove reprodukcije. Obdobje med devetim in dvanajstim letom je ključno za pogovore o puberteti in telesnih spremembah, saj se prvi znaki pubertete lahko pojavijo že pri osmih ali devetih letih. V najstniških letih pa je čas za podrobnejše pogovore o odnosih, spolnosti in odgovornostih.
Informacije je priporočljivo podajati postopoma, brez poplavljanja otroka s preveč podatki naenkrat. Vedno uporabljajte pravilne izraze za dele telesa in telesne funkcije, saj tako otroku omogočite, da razvije zdrav odnos do svojega telesa brez nepotrebnega sramu ali zadrege.
Ravnovesje med odprtostjo in zasebnostjo
Pri spolni vzgoji je pomembno najti ravnovesje med dvema ključnima pristopoma:
– Spolnosti ne tabuizirajmo: Veliko staršev doživlja nelagodje ob pogovorih v zvezi s spolnostjo, zato teh pogovorov raje ne odpirajo. Pretvarjajo se, da dimenzija spolnosti v njihovem otroku ne obstaja. Tako na otroka projicirajo lastne blokade v zvezi s to »perečo« temo: s tem, ko pripnejo na spolnost čustvi sramu ali krivde, »zablokirajo» tudi otroka. Na primer, odkar se otrok že od malega začne zavedati svojega spolovila in ga radovedno raziskuje, ga starši udarijo po roki in rečejo, da je to grdo ali se ne spodobi. Takšnega raziskovanja ne smemo zatirati, saj otrok potrebuje pridobiti lastno izkušnjo.
– Ne servirajmo otroku spolnosti »na pladnju«: Na eni strani je prav, da spolnosti ne skrivamo in tabuiziramo, na drugi strani pa je prav, da jo razmejimo in je ne izpostavljamo otroškim očem/ušesom. Odrasli že imamo svojo izkušnjo spolnosti – kakršna koli že je. Otrok ima pravico, da si ustvari lastno – vendar šele, ko bo primeren čas za to.
Obstaja pomembna razlika med tem, ali starša na dolgoročni ravni ne poskrbita primerno za svojo zasebnost in spolno intimo, ali se jima po nesreči pripeti, da ju otrok med spolnim odnosom nepričakovano zasači. Prehitro izpostavljanje otroka spolnim vsebinam lahko negativno vpliva na njegovo dojemanje spolnosti.
Posebnosti pri pogovoru z deklicami
Za deklice je prva menstruacija (menarha) pomemben mejnik, ki lahko brez ustrezne priprave predstavlja travmatičen dogodek. Zato je ključno, da mame ali drugi zaupanja vredni odrasli načrtujejo pogovor o menstruaciji vnaprej in ustvarijo varno okolje za tak pogovor. Govorite odkrito, vendar na način, primeren starosti deklice. Razložite tako biološki proces menstruacije kot praktične vidike, kot je uporaba higienskih pripomočkov.
Pomembno je poudariti, da je menstruacija naraven in zdrav del odraščanja, ne nekaj sramotnega ali umazanega. Deklicam je treba pojasniti, da se bodo pojavile tudi druge telesne spremembe, kot so rast prsi, poraščenost in spremembe postave. Te pogovore lahko spremlja tudi razlaga o hormonskih spremembah in njihovem vplivu na čustva ter razpoloženje.
Posebnosti pri pogovoru z dečki
Tako kot deklice doživijo menstruacijo, imajo dečki svoje telesne spremembe, ki so lahko prav tako zmedene in včasih neprijetne. Nočni izlivi so normalen del odraščanja in dečki morajo vedeti, da gre za naraven proces, ki označuje, da njihovo telo dozoreva. Pomembno je pojasniti, da spolni organ (penis) raste in se spreminja, kar je popolnoma normalno in del razvoja.
V času pubertete dečki doživljajo povečano poraščenost, spremembe glasu, ki postaja globji in druge telesne spremembe. Razložiti jim je treba, da so spontane erekcije nekaj običajnega v času pubertete in jih ni treba biti sram, saj so povezane s hormonskimi spremembami in niso vedno pod njihovim nadzorom. Prav tako postane v tem obdobju še posebej pomembna osebna higiena, o čemer moramo odkrito spregovoriti.
Spolnost v kontekstu odnosa
Spolnost otroku vselej razlagajmo v kontekstu partnerskega odnosa dveh odraslih. Razložite jo kot sad ljubezni dveh ljudi, ki se imata rada: »Spolni odnos se zgodi med dvema odraslima osebama, ki se imata rada in se spoštujeta.«. Ko bo razumel, da to počnejo odrasli, bo kmalu razumel, da to počneta tudi očka in mamica – s tem, da to ve, ni nič narobe!
Otrok bo razumel: »Moja starša sta odrasla, se imata rada, to je nekaj lepega in to je nekaj zrelega, kar odrasli počnejo.«. Nič ni narobe, če to ve, istočasno pa poskrbimo, da to početje ostaja zdravo razmejeno (ne vidi in ne sliši svoja starša ob tem).
S tem otroku pomagamo na dva načina:
– Opremimo ga s primernimi, resničnimi in ne-sprevrženimi informacijami.
– Ga posredno učimo, kako naj sam kasneje poskrbi za svojo intimo – da ta ne bo kar na očeh drugim.
Praktični nasveti za starše
Za začetek pogovora o spolni vzgoji lahko starši izkoristijo vsakdanje priložnosti, kot so oglasi za higienske izdelke, nosečnica v družinskem krogu ali prihod dojenčka, novice ali TV oddaje, ki obravnavajo tovrstne teme. Uporabite lahko tudi knjige, primerne starosti otrok, ki so odličen pripomoček za odpiranje pogovorov o občutljivih temah. Pri tem je pomembno ustvariti sproščeno vzdušje z uvodi, kot je: »Danes bi se rada pogovoril/a o nečem pomembnem, kar bo koristno zate, ko boš odraščal/a.«
Pred začetkom podajanja informacij je dobro preveriti, kaj otrok že ve in graditi na tem znanju. Bodite iskreni, če ne poznate odgovora na kakšno vprašanje – priznajte to in recite: »To je dobro vprašanje, skupaj lahko poiščeva odgovor.«
Za ohranitev odprte komunikacije je ključno ustvariti vzdušje, kjer ni tabu tem. Čeprav morda čutite zadrego pri določenih temah, poskusite tega ne pokazati, saj lahko otrok vašo zadrego razume kot signal, da o teh temah ni primerno govoriti. Pomembno je, da ne nastopamo v drži sramu in osramočenosti, temveč v drži spoštovanja: da bo otrok do svoje intime in svojega telesa vzgojil spoštljiv odnos, kakor tudi do vseh ljudi okrog sebe.
Razmislek za starše
Izzovite sami sebe in se vprašajte: »Koliko sem kot starš zmožen ob tem zdržati? Govoriti o teh temah (četudi vam je nelagodno)?« Raziskujte, »kje« vas blokira in razščite svoje spomine, iz katerih ste razvili ta prepričanja. Spolnost je področje, na katerem smo (lahko bi rekli kar kolektivno) precej ranjeni, zato se te predstave prenašajo tudi na mlajše generacije.
Je pa za spolno vzgojo otrok izjemno pomembno, da smo mi, odrasli in starši, prav tako še zmeraj raziskovalci spolnosti. To pomeni, da smo tudi mi sami povabljeni, da presegamo nefunkcionalne vzorce in znotraj odnosa iščemo nove in drugačne izkušnje. Ohranjajmo odprto držo in predvsem zavedanje, da nam nelagodje in odpor, ki se prebujata ob tej temi, odpirata marsikatere naše predsodke in nezdrava prepričanja, ki jih je dobro raziskati in te mite pričeti razblinjati.
Spolna vzgoja je proces
Spolna vzgoja ni enkraten pogovor, temveč proces, ki traja skozi celotno odraščanje. Gre za postopno gradnjo znanja, vrednot in veščin, ki bodo otroku pomagale pri zdravem odnosu do lastnega telesa, spolnosti in odnosov z drugimi. Starši, ki so odprti, dostopni in pripravljeni na pogovor, svojim otrokom dajo dragoceno darilo: znanje, samozavest in sposobnost sprejemanja zdravih odločitev.
Ne glede na to, ali imate hčerko ali sina, je vaša vloga starša neprecenljiva pri njihovem razumevanju lastnega telesa in pripravi na odgovorno spolno življenje v prihodnosti. Četudi se sprva počutite negotovi ali vam je nerodno, ne pozabite, da ste prav vi najboljši vir informacij za svojega otroka. Vaš odnos do teh tem bo oblikoval njihov odnos – naj bo to odnos odprtosti, spoštovanja in zdravega razumevanja.
